Župnija Sv. Urban

Destrnik

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani
Designed by Jaka Ličen
Župnija Sv. Urban ~ Destrnik

Destrnik 14
SI - 2253 Destrnik

Tel.: +386 2 7530151
GSM: +386 41 402468
Župnija Sv. Urban

Destrnik
Nedeljske maše:

ob 7:00 in 10:00 uri
Copyright © since 2011 ~ Župnija Sv. Urban Destrnik, Vse pravice zadržane.
oznanila

svete maše

skupine v župniji

verouk

o župniji

župnijski list

kontakt
Urnik verouka
VPRAŠANJA IN ODGOVORI - PRIDI, SVETI DUH

Bog se nam razodeva

1. Čemu smo na svetu - zakaj živimo?
Ker nam je Bog (iz ljubezni) dal življenje, da bi živeli po Božji volji in se zveličali (prišli v nebesa).

2. Kdo je Bog?
Bog je Stvarnik sveta in Oče vseh ljudi.

3. Od kod spoznavamo Boga?
Boga spoznavamo iz ustvarjenega sveta, ki ga vidimo, iz svoje vesti in Božjega razodetja - Svetega pisma.

4. Kaj pomeni, da se je Bog razodel?
Da se je dal spoznati. Vemo, kdo je. Govoril je po očakih, prerokih, po svojem sinu Jezusu Kristusu in apostolih.

5. Kje je ohranjeno, kar je Bog razodel?
Kar je Bog razodel, je ohranjeno v Svetem pismu in ustnem izročilu - v veri Cerkve.

6. Kaj je zapisano v Svetem pismu Stare zaveze?
Stvarjenje sveta in človeka, zgodovina izvoljenega judovskega naroda, kar je Bog razodel pred Kristusom, in to po očakih in
prerokih. Starozaveznih knjig je 45. Opisujejo čas od začetka stvarjenja do leta 0, ko se je rodil Božji Sin Jezus Kristus in se je
začela Nova zaveza.

7. Kaj je zapisano v Svetem pismu Nove zaveze?
V Svetem pismu Nove zaveze je zapisano, kar nam je Bog razodel po Jezusu Kristusu in apostolih. Novozaveznih knjig je 27. To je
čas od leta 0 do približno leta 100. Zadnja knjiga, to je Razodetje, opisuje, kaj se bo še zgodilo.

8. Koliko je v Bogu oseb?
V Bogu so tri osebe: Oče, Sin in Sveti Duh.

9. V koga kristjani verujemo?
Kristjani verujemo v troedinega Boga: V Očeta, ki nas je ustvaril, v Sina, ki nas je odrešil, in v Svetega Duha, ki nas posvečuje.

10. Kako pravimo trem Božjim osebam?
Trem Božjim osebam pravimo Sveta Trojica.

11. Kdaj z Bogom govorimo?
Ko molimo. Molitev je lahko ustna: molitveni obrazci ali lastne besede, branje Svetega pisma; premišljevalna: ko premišljujemo o
Bogu in Božjem kraljestvu; molitev je lahko tudi dobro delo, ki ga naredimo za bližnjega. Najpopolnejša molitev je za kristjana
sveta maša.

12. Katera je najlepša molitev in kdo nas jo je naučil?
Najlepša molitev je Očenaš. Naučil nas jo je Jezus po dobrih starših, katehetih ali dobrih kristjanih.

13. Zakaj je Bog ustvaril svet?
Bog je ustvaril svet, ker je dober in hoče stvarem dobro, torej iz ljubezni.

14. Za koga je Bog ustvaril svet?
Bog je ustvaril svet za stvari in človeka.

15. Po čigavi podobi je Bog ustvaril človeka?
Bog je ustvaril človeka po svoji (Božji) podobi. Ustvaril ga je kot moža in ženo.

16. Zakaj je Bog ustvaril človeka?
Bog je ustvaril človeka, da bi gospodoval svetu, da bi delal dobro, druge osrečeval in se zveličal - da bi prišel v nebesa.

17. Zakaj je človek odličnejši kot vsa druga bitja na svetu?
Človek je odličnejši, ker ima dušo, razum (pamet) in svobodno voljo (svobodo).

18. Kateri je največji Božji dar človeku?
Največji Božji dar človeku je posvečujoča milost ali božje življenje v nas. (Da Bog živi v nas po svojem Duhu.)

19. Ali je prvi človek ohranil Božje življenje?
Prvi človek ni ohranil Božjega življenja, ker Boga ni ubogal in je grešil.

20. Kako imenujemo greh prvega človeka?
Prvi greh človeka imenujemo izvirni greh ali Adamov greh.

21. S katerim grehom se rodi vsak človek?
Z izvirnim grehom, to je s pragrehom ali z Adamovim grehom.

22. Kdo je bil obvarovan izvirnega greha?
Devica Marija, ker je bila izbrana za mater Božjemu Sinu. Drugim ljudem se izvirni greh izbriše pri krstu.

23. Kaj stori, kdor ne uboga Boga in ne živi po njegovih zapovedih?
Stori greh - greši.

24. Kaj je greh?
Greh je zavrnitev Boga in njegove ljubezni.

25. Ali so vsi grehi enaki?
Ne, nekateri so veliki ali smrtni, drugi so mali.
26. Kdo stori smrtni greh? Kateri so trije pogoji za smrtni greh?
Smrtni greh stori tisti, ki ne uboga Boga v važni stvari, to stori premišljeno in popolnoma prostovoljno - svobodno.

27. Kaj človek izgubi s smrtnim grehom?
Izgubi posvečujočo milost ali Božje življenje. (Bog v njem ne prebiva več.)

28. Kaj je vest in kaj nam pove?
Vest je notranji Božji glas, ki nam pove, da moramo delati dobro in se varovati slabega.

29. Kaj naroča Bog v prvi zapovedi?
Veruj v enega Boga, moli ga in samo njemu služi.

30. Kaj pomeni ne skruni božjega imena?
Pomeni: spoštuj Božje ime in ga ne preklinjaj in ne zaničuj.

31. Kako posvečujemo Gospodov dan (nedelje in zapovedane praznike)?
Posvečujemo ga tako, da smo pri sveti maši in da ne opravljamo težkih del.

32. Kaj naroča Bog v četrti zapovedi?
Da moramo starše spoštovati, ljubiti, ubogati in zanje moliti.

33. Kaj naroča Bog v peti zapovedi?
Ne ubijaj, spoštuj in varuj človeško življenje od spočetja do naravne smrti. (Splav in evtanazija sta za kristjana uboj.)

34. Kaj pomeni ne nečistuj?
Spoštuj človeško telo (svoje lastno in telo drugega) in ne zlorabljaj spolnosti.

35. Kaj naroča Bog v sedmi zapovedi?
Naroča, da ne kradi tuje lastnine in si ne prisvajaj dobrin na škodo bližnjega.

36. Kaj pomeni ne pričaj po krivem?
Pomeni, da ne laži, govori resnico in jo brani. (Tudi na sodišču in v vsakdanjem življenju.)

37. Kaj naroča Bog v deveti zapovedi?
Naroča spoštovati dostojanstvo žene, ohranjati zakonsko zvestobo in družinsko skupnost.

38. Pred čim nas varuje deseta zapoved?
Pred lakomnostjo in pohlepom po tuji lastnini.

39. Kaj je Bog storil, da bi človeka odrešil?
Da bi Bog človeka odrešil, je že v raju, po prvem grehu, obljubil Odrešenika in ga pozneje poslal kot edinorojenega sina Jezusa
Kristusa.

40. Katero ljudstvo si je Bog izbral v Stari zavezi, da bi ljudi pripravil na Odrešenikov prihod?
Bog si je v Stari zavezi izbral izraelsko ljudstvo, da je po njem poslal Odrešenika, v Novi zavezi pa smo izvoljeno božje ljudstvo vsi
krščeni - kristjani.



Jezus Kristus nas odrešuje

41. Kdo je Jezus Kristus?
Jezus je Božji Sin, ki je pravi Bog in pravi človek.

42. Zakaj je Božji Sin postal človek?
Zato, da bi nas odrešil - greha in smrti.

43. Kje in kdaj je bil Jezus rojen?
V Betlehemu okrog leta nič.

44. Kdaj praznujemo Jezusovo rojstvo?
Na božič, to je 25. decembra.

45. Kdo je opisal Jezusovo življenje?
Opisali so ga štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez.

46. Kateri nekrščanski pisatelji in zgodovinarji poročajo o Jezusu?
Svetonij, Tacit, Plinij mlajši in judovski zgodovinar Jožef Flavij.

47. Po katerem dogodku štejemo leta?
Po Kristusovem rojstvu.

48. Kdo je Jezusov oče?
Bog.

49. Kdo je Jezusova mati?
Marija.

50. Zakaj je Marija Božja mati?
Ker je njen sin Jezus pravi Bog.

51. Kdaj je Marija postala naša mati?
Na veliki petek pod križem, ko je Jezus rekel apostolu Janezu: Glej, tvoja mati.

52. Kako je Marija dovršila tek svojega življenja?
Zaspala je in bila s telesom in z dušo vzeta v nebesa - Marijino vnebovzetje. (Jezus je z lastno močjo šel v nebesa - Jezusov
vnebohod.)

53. Kdo je Jezusov krušni oče ali rednik?
Sveti Jožef.

54. Kdo je sveta družina?
Jezus, Marija in Jožef.

55. Koliko je bil Jezus star, ko je začel javno učiti?
Približno trideset let.

56. S čim je Jezus potrjeval svoj nauk?
S svojim življenjem in čudeži.

57. Zakaj je Jezus delal čudeže?
Da bi ljudje verovali, da je on Bog.

58. Kaj je Jezus učil?
Jezus je učil, kako naj živimo, da se zveličamo - da pridemo v nebesa.

59. Kaj pravi Jezus o molitvi?
Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

60. Katera je največja zapoved?
Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega, kakor samega sebe.

61. Katera je Jezusova nova zapoved?
Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil.

62. S čim je Jezus najbolj pokazal svojo ljubezen do nas?
S tem, da je za nas daroval svoje življenje na križu.

63. Kje je bil Jezus križan?
Na gori Kalvariji v Jeruzalemu.

64. Kdaj je Jezus umrl?
Na veliki petek okrog treh popoldne.

65. Kdaj je Jezus vstal od mrtvih?
Na veliko noč.

66. Komu se je Jezus po vstajenju prikazal?
Prikazal se je ženam, apostolom in učencem.

67. Kaj nas uči Jezusovo vstajenje?
Jezusovo vstajenje nas uči, da je Jezus Bog, ki je smrt premagal, in da obstaja življenje po smrti. Če bomo verovali, bomo tudi mi
večno živeli.

68. Kaj je Jezus naročil apostolom pred svojim vnebohodom?
Naročil je: Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta.

69. Kdaj je Jezus šel v nebesa?
Na vnebohod, to je štirideseti dan po vstajenju.

70. Kaj pričakujemo ob dovršitvi človeške zgodovine (ob koncu sveta)?
Ob dovršitvi človeške zgodovine (ob koncu sveta) pričakujemo nov veličastni prihod Jezusa na svet.

71. Zakaj bo Jezus zopet prišel?
Jezus bo zopet prišel, da bo sodil žive in mrtve ter vsakemu povrnil po njegovih delih.

72. Katere so človekove poslednje reči?
Človekove poslednje (zadnje) reči so: smrt, sodba, nebesa ali pekel.
Sveti Duh nas posvečuje

73. Kdo je Sveti Duh?
Sveti Duh je tretja Božja oseba, Tolažnik, ki ga je Jezus poslal Cerkvi.

74. Kdaj je Jezus poslal Svetega Duha?
Poslal ga je na petdeseti dan po vstajenju, to je na deseti dan po vnebohodu, na binkoštni praznik.

75. Kaj je Cerkev?
Cerkev je Božje ljudstvo Nove zaveze, ki jo je ustanovil Jezus Kristus. Cerkev smo vsi: papež, škofje, duhovniki in verniki.

76. Kdo vodi Cerkev?
Cerkev vodi Jezus po Svetem Duhu. Kot vidno ustanovo jo vodi papež.

77. Komu je Jezus izročil oblast prvenstva v Cerkvi?
Oblast prvenstva v Cerkvi je Jezus izročil apostolu Petru.

78. Kdo je naslednik apostola Petra?
Naslednik apostola Petra je rimski škof, ki mu pravimo papež ali sveti oče. Sedanji papež je FRANČIŠEK.

79. Kdo so nasledniki ostalih apostolov?
Nasledniki apostolov so škofje, povezani s papežem. Naš nadškof je ALOJZIJ CVIKL.

80. Kako Cerkev ponavzočuje in posreduje Kristusovo odrešenje? Katere so glavne naloge Cerkve?
Naloge Cerkve so: oznanjati Božjo besedo, obhajati nedelje in praznike, deliti zakramente in se posvečati dobrodelnosti - Karitas.

81. Kaj so zakramenti?
Zakramenti so vidna znamenja - sveta znamenja, ki nam posredujejo in ohranjajo Božje življenje. Torej so vidna znamenja
nevidnih Božjih darov. Postavil
jih je Jezus Kristus. Po zakramentih se najodličneje in najpopolneje srečujemo z Bogom.

82. Kdo deluje po zakramentih?
Po zakramentih deluje Jezus Kristus - Bog - saj jih je tudi on postavil.

83. Kaj nam dajejo zakramenti?
Zakramenti nam dajejo Božjo pomoč za krščansko življenje.

84. Katere zakramente prejmemo samo enkrat v življenju?
Krst, birmo in mašniško posvečenje, ker nam ti zakramenti vtisnejo neizbrisno znamenje.

85. Kako moramo prejemati zakramente?
Zakramente moramo prejemati vredno, to je zadosti zunanje in notranje pripravljeni.

86. Kateri je prvi in najpotrebnejši zakrament?
Sveti krst.

87. Katere grehe izbriše sveti krst?
Sveti krst izbriše izvirni greh (Adamov greh) in vse grehe, storjene pred krstom.

88. Kaj postanemo pri svetem krstu?
Postanemo Božji otroci, Jezusovi bratje in sestre ter člani Cerkve.

89. Za kaj nas usposobi sveti krst? Katere tri službe oziroma naloge prejmemo ob krstu?
Usposobi nas za izvrševanje trojne službe v Cerkvi: duhovniške, učiteljske - preroške in vodstvene - kraljevske.

90. Kako izvršujemo skupno duhovništvo?
Z molitvijo in rednim prejemanjem zakramentov.

91. S katerimi besedami je Jezus naročil krščevati?
Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, kar
sem vam zapovedal.

92. Kdo redno krščuje?
Škof, duhovnik ali diakon, v smrtni nevarnosti pa vsak človek, ki ima namen storiti to, kar dela Cerkev.

93. Kaj je sveta birma?
Je zakrament, pri katerem Sveti Duh utrdi v veri in podeli svoje darove.

94. Kaj nam Sveti Duh podeli pri birmi?
Podeli nam svoje darove: dar modrosti, dar umnosti, dar svéta (svetovanja), dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti, dar strahu
Božjega.

95. Kaj postanemo pri birmi?
Pri birmi postanemo Kristusovi sodelavci in njegovi zvesti pričevalci.

96. Kako se birmanec pripravi na sveto birmo?
Tako, da poglobi svojo vero, versko znanje in sodelovanje v Cerkvi. Mi se pripravljali na birmo pri verouku, v birmanskih
skupinah, z duhovnimi vajami, z molitvijo, rednim obiskom svete maše …

97. Zakaj ima birmanec botra?
Birmanec ima botra zato, da mu pomaga spolnjevati krstne obljube in ga z besedo in zgledom ter molitvijo podpira v njegovi
verski rasti.

98. Kdo more biti birmanski boter?
Birmanski boter more biti tisti, ki je: zgleden, polnoleten, katoliški, praktični vernik.
99. Kdo je redni birmovalec?
Redni birmovalec je škof, birma pa lahko tudi duhovnik, če ima pooblastilo škofa.

100. Kako poteka obred svete birme?
Birmovalec položi roko na birmančevo glavo, nato ga na čelu pokriža in mazili s sveto krizmo. Pri tem ga pokliče po imenu in
nadaljuje: (Ime), sprejmi
potrditev, dar Svetega Duha. Birmanec odgovori: Amen. Birmovalec: Mir s teboj. Birmanec: In s tvojim duhom.

101. Kaj je sveta evharistija - sveta maša - obhajilo?
Sveta evharistija je zakrament, po katerem je Jezus po podobi kruha in vina trajno navzoč v Cerkvi.

102. Kdaj je Jezus postavil zakrament svete evharistije?
Pri zadnji večerji, to je na veliki četrtek.

103. Kako je Jezus pri zadnji večerji ustanovil daritev svete maše?
Pri zadnji večerji je Jezus vzel v roke kruh in rekel: To je moje telo, ki se daje za vas. Nato je vzel kelih z vinom in rekel: To je
kelih moje krvi nove in večne
zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.

104. Kdaj se je v polnosti uresničila Jezusova daritev pri zadnji večerji?
Na veliki petek z njegovo daritvijo na križu.

105. Kdaj se ponavzočuje (obnavlja), kar je Jezus storil pri zadnji večerji?
Pri vsaki sveti maši.

106. Kaj se pri sveti maši ponavzočuje (obnavlja)?
Jezusova daritev na križu. Jezus se za nas znova daruje. Zato se svete maše redno udeležujemo.

107. Katera sta glavna dela svete maše?
Besedno in evharistično bogoslužje.

108. Koga prejmemo pri svetem obhajilu?
Pri svetem obhajilu prejmemo Jezusa.

109. Kdaj smemo k svetemu obhajilu?
Kadar smo notranje in zunanje pripravljeni.

110. Kdaj smo notranje in zunanje pripravljeni na sveto obhajilo?
Notranje smo pripravljeni, kadar imamo iskren namen prejeti Jezusa, smo brez velikega ali smrtnega greha. Zunanje smo
pripravljeni, kadar smo eno uro pred prejemom obhajila tešč. (Pijemo lahko samo vodo oziroma prejmemo zdravila.) K zunanji
pripravi spadata tudi primerna obleka in obnašanje.

111. Kolikokrat na dan smemo prejeti sveto obhajilo?
Enkrat na dan oziroma dvakrat, če smo dvakrat tudi pri maši (pogreb, posebna maša, srečanje skupine …).

112. Kaj je sveta spoved?
Sveta spoved je zakrament, pri katerem nam Bog odpušča grehe.

113. Kdaj je Jezus postavil zakrament svete pokore - svete spovedi?
Po svojem vstajenju na veliko noč.

114. S katerimi besedami je Jezus apostolom dal pravico odpuščati grehe?
Prejmite Svetega Duha. Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani.

115. Komu so apostoli izročili pravico odpuščati grehe?
Škofom in duhovnikom.

116. Kaj je potrebno za dobro spoved?
Za dobro spoved je potrebno dobro spraševanje vesti, kesanje, trden sklep, spoved in pokora.

117. Kako si izprašamo vest?
Vest si izprašamo tako, da po Božjih zapovedih premislimo o svojem življenju in v čem smo se pregrešili zoper Boga, bližnjega,
stvarstvo in samega sebe.

118. Kdaj je naše kesanje nepopolno?
Ko se kesamo iz strahu pred Bogom. (Bojimo se kazni.)

119. Kdaj je naše kesanje popolno?
Ko se kesamo iz ljubezni do Boga. (Ker imamo Boga radi in nam je hudo, če imamo grehe.)

120. Katerih grehov se moramo spovedati?
Spovedati se moramo velikih ali smrtnih grehov, prav pa je, da se spovemo tudi malih grehov.

121. Kaj je sveto bolniško maziljenje?
Sveto bolniško maziljenje je zakrament, ki posreduje Božjo pomoč v bolezni, trpljenju in starosti ter odpušča grehe.

122. Kako duhovnik podeli zakrament bolniškega maziljenja?
Tako, da med molitvijo mazili bolnika na čelu in na dlaneh z bolniškim oljem.

123. Kaj je sveto mašniško posvečenje?
Sveto mašniško posvečenje je zakrament, po katerem so izbrani verniki posvečeni za službeno duhovništvo.

124. Kako je Jezus postavil zakrament mašniškega posvečenja ali svetega reda?
Tako, da je izbral apostole in jih poslal v svet z naročilom, naj vsa ljudstva učijo, posvečujejo in vodijo. (Z naročilom To delajte v
moj spomin.)

125. Katere so stopnje mašniškega posvečenja ali svetega reda?
Stopnje mašniškega posvečenja so: diakonsko, mašniško in škofovsko posvečenje.

126. Kdo deli zakrament mašniškega posvečenja?
Samo škof.

127. Kaj je sveti zakon?
Sveti zakon je zakrament, pri katerem si zakonca (fant in dekle) obljubita zvestobo in ljubezen do smrti.

128. Kako zaročenca skleneta sveti zakon?
Tako, da pred duhovnikom ali diakonom in dvema pričama izrazita svojo privolitev, da si bosta zvesta in se ljubila do smrti.

129. Zakaj zaročenca skleneta sveti zakon?
Zaročenca skleneta sveti zakon, da se kot mož in žena v ljubezni dopolnjujeta in, če je Božja volja, posredujeta življenje otrokom
ter jih vzgajata.

130. Kaj je Jezus rekel o nerazveznosti zakona?
Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.

131. Kako delimo cerkveno oziroma bogoslužno leto?
Adventni, božični, postni, velikonočni čas in čas med letom.

132. Katera so znamenja posameznega časa?
Adventni čas - adventni venec
Božični čas - jaslice
Postni čas - križev pot
Velikonočni čas - vstali Zveličar, velikonočna sveča …

133. Kdaj se začne posamezni čas cerkvenega leta?
Adventni čas - na prvo adventno nedeljo (štiri nedelje pred božičem)
Božični čas - na božič
Postni čas - na pepelnico (40 dni pred veliko nočjo)
Velikonočni čas - na veliko noč
Čas med letom - med božičnim in postnim časom ter med velikonočnim in adventnim časom

134. Katere so liturgične barve posameznega časa cerkvenega leta?
Adventni čas - vijolična
Božični čas - bela
Postni čas - vijolična
Velikonočni čas - bela
Čas med letom - zelena, rdeča pa ob prazniku Svetega Duha in praznikih mučencev

135. Kako je razdeljena vidna ustanova Cerkve?
Vesoljna oziroma Katoliška cerkev (Cerkev) - vodi jo papež (Frančišek);
škofovska konferenca - več združenih škofij;
škofija - vodi jo škof (naša nadškofija je Maribor, ki jo vodi nadškof Alojzij Cvikl);
dekanija - vodi jo dekan (naša dekanija je Ptuj, dekan je Marijan Fesel);
župnija - vodi jo župnik.

135. Kako se morejo kristjani ob maši in molitvi še popolneje vključiti v župnijo?
Lahko so:
člani Župnijskega pastoralnega sveta,
člani pevskih zborov,
ministranti,
sodelavci Karitas,
člani mladinske skupine,
izredni delivci obhajila in bralci,
člani molitvene, svetopisemske, zakonske skupine,
v pomoč pri čiščenju in krašenju cerkve ter župnijskih prostorov …

136. Kaj veš o svoji župniji?
Je župnija sv. Urbana - Destrnik.
Župnijsko/farno žegnanje je 25. maja.
Sv. Urban je bil papež v 2. stoletju in je zavetnik vinogradnikov.
Župnija je bila ustanovljena leta 1670.
Cerkev je poznogotska in je bila v najstarejšem delu pozidana v letih 1505-1518.
25. 10. 1519 je bila posvečena.
Dozidali so jo v letu 1768 (prezbiterij, Marijino kapelo in zakristijo) in leta 1888 (cerkev so razširili za obe stranski ladji).
V cerkvi so štirje oltarji: glavni oltar sv. Urbana, stranski Marijin in stranski svetega Križa ter daritveni.
Župnija šteje približno 2.600 kristjanov, bivajočih v 19 vaseh.



Vprašanja in odgovori za Sv. birmo