O župniji ...
IZ ZGODOVINE ŽUPNIJE SV. URBANA
Sv. Urban je spadal tako v svetnem kot v cerkvenem smislu pod Ptuj. Slovenske gorice pa so bile tako s Ptujem kot Ormožem obmejna pokrajina, po drugi strani so bili nemški pritiski in vplivi še kako močni. Če ostanemo na področju cerkvene organizacije, je bil Sv. Urban najprej del ptujske pražupnije sv. Jurija to se pravi pod solnograško (Salzburško) nadškofijo, pa tudi pozneje je dlje časa ostajal vikariat, tako da celo starojugoslovanski šematizmi slovenske Katoliške cerkve omenjajo tukaj patronat glavne ptujske cerkve Sv. Jurija in je njena zgodovina obenem zgodovina Sv. Urbana. Skupaj s Ptujem je bil del sekavske škofije. Njegovi svetni lastniki pa so bili grofje Sekelji in drugi ter pozneje Herbersteini. Če preberemo pri enih, da je postala cerkev vikariat leta 1596, pišejo drugi šele leto 1618. Samostojna župnija je bila leta 1670, pomanjšana leta 1780 (ob ustanovitvi župnije Sv. Bolfenka). Zadnje nove meje je dobila leta 1963 z odlokom Škofijskega ordinariata v Mariboru z dne 20. sept. 1963. Takrat se je izvršilo prefaranje dosedaj tukajšnji župniji pripadajočega celega Ločiča ter delom Trnovskega vrha. Tako je bila določena meja med bolfenško in urbansko župnijo. Župnija meji na osem drugih: Bolfenško, vitomarško oz. svetoandrašovsko, juršinsko oz. svetolovrenško, dornavsko, kapucinsko faro – sv. Ožbolta, Sv. Jurija - Ptuj, vurberško in ruperško. K župniji danes v celoti spada 16 vasi in tri deloma. Župljanov je približno 2600. Veroučencev je 163.
CERKEV: na tem mestu naj bi že v 13. st. stala kapela. Obstoječo cerkev sv. Urbana so začeli graditi v letu 1505. 25. oktobra 1519 jo je posvetil lavantinski škof Leonhard. Povečana za obe kapeli in prezbiterij je bila leta 1768. Razširili pa so jo v letu 1888. Dolga je 26 m, širina prezbiterija je 5,7 m in glavne ladje skupaj s stranskima 16 m. Visoka je 12 m. Glavni oltar, ki je posvečen sv. Urbanu je bil v celoti obnovljen leta 2006 in tudi stranska oltarja, sta delo Holzingerjeve delavnice (približno iz leta 1780) in. Podstavek oltarja in miza na kateri je tabernakelj pa sta povsem nova. V stranskih kapelah sta oltarja: Matere Božje ob njej sta kipa staršev device Marije, Sv. Ane in Sv. Joahima Svetega križa ob njem sta kipa Marije in Sv. Janeza. V sami cerkvi so kipi: Srca Jezusovega in Srca Marijinega, Sv. Jožefa in Sv. Ane z Marijo, Sv. Florjana in Sv. nadangela Mihaela, v stranskih ladjah pa Sv. Alojzija in Sv. Sebastjana, sv. Uršole in še oljna slika Sv. Družine. Ob koncu 19. stoletja so cerkev tudi poslikali. Vendar so to poslikavo v večjem delu v letu 1974 prebelili. Ostale so samo posamezne podobe: v glavni ladji - svetih očetov, podobe Jezusovega otroštva: rojstvo, obisk treh modrih, beg v Egipt in dvanajstletni v templju; v obeh stranskih ladjah freska Jezusovega vstajenja, Dobrega pastirja, Brezmadežne, sv. Helene in manjše podobe angelov z atributi vzklikov litanij Matere Božje. Križev pot je iz sredine 19. stoletja. Zvonik je visok 34 m v njem so trije bronasti zvonovi. Urban – 1036 kg; Marija – 547 kg in Janez 330 kg. Orgle so iz leta 1980 in so iz Jenkove delavnice iz Ljubljane.
RELIKVIJE v cerkvi: Jožef Kupertinski, Ursicij, Nazarij, Pij X. bl. Slomšek in bl. Alojzij Grozde
SKUPINE: ob veroučnih, ŽPS, molitvena, svetopisemska, Karitas, zakonska, mladinska, dva zbora, bralci, Ministranti….
Copyright © since 2011 ~ Župnija Sv. Urban Destrnik, Vse pravice zadržane.
Designed by Jaka Ličen
video foto